Na mejno območje med Kambodžo in Tajsko so bili napoteni opazovalni timi, ki so nadzorovali izvajanje premirja. Vojaški atašeji in diplomati iz 13 držav, vključno z ZDA in Kitajsko, so spremljali izvajanje dogovora o premirju na mejnem prehodu An Ses. Ta dogovor je bil dosežen z diplomatskim posredovanjem ASEAN-a in poudarja uspeh regionalnega sodelovanja pri reševanju napetosti.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih novih napadov na iranske jedrske objekte in poudarila, da je dogovor o iranskem jedrskem programu mogoč z dialogom. Rusija je obsodila grožnje ZDA in Izraela z napadi na iranske jedrske objekte, saj bi takšna dejanja destabilizirala regijo in temeljijo na neutemeljenih protiiranskih predsodkih.

Predsednik Srbske napredne stranke (SNS) Miloš Vučević je pozval koalicijske partnerje iz Novega Pazarja, naj obsodijo nedavne incidente pred Državno univerzo in se izjasnijo na čigavi strani so. SNS pričakuje konkretne odgovore od svojih partnerjev glede obsodbe dogajanja.

Iraški premier si je v zadnjih dveh letih prizadeval za tesnejše odnose z ZDA, hkrati pa je skušal obvladovati oborožene skupine v državi. Kljub regionalnim konfliktom je Irak ostal nevtralen, s čimer se je izognil neposrednemu vpletanju v vojaške spopade v bližini.

Izrael je napadel katoliško cerkev v Gazi, pri čemer sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo se je uradno opravičilo za napad, vojska pa je sprožila preiskavo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Izrael obtožil, da izkorišča druzijsko manjšino v Siriji kot pretvezo za širitev v državo in poudaril, da je glavna težava v regiji izraelska agresija. Kljub prizadevanjem ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in sirsko vlado, je Izrael sprožil tudi močne zračne napade na sirsko obrambno ministrstvo in območje blizu predsedniške palače v Damasku.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Kitajska je izrazila močno podporo ruski pobudi za oživitev trojke Rusija-Indija-Kitajska (RIC), poudarjajoč njeno ključno vlogo za regionalno in globalno varnost ter stabilnost. Peking vidi ponovno aktivacijo te trojke kot pomemben korak k krepitvi sodelovanja med tremi velesilami, kar bi lahko vplivalo na geopolitično ravnovesje in mednarodne odnose.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je razkril, da so bili v Beogradu prisotni zahodni specialci, kar je povezal z "barvno revolucijo". Med gostovanjem v oddaji Hit Tvit je tudi ostro kritiziral aretacijo pomočnika direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, Dušana Popovića, ki mu je bil odrejen 30-dnevni pripor. Vučić je dejal, da je kosovski premier Kurti "popolnoma izgubil razum" in si želi sukobov, ter napovedal "zelo trd odziv" Srbije, saj se mora "ta teror v nekem trenutku ustaviti".

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je pozdravil napredek v mirovnih pogovorih med Armenijo in Azerbajdžanom ter potrdil pripravljenost Gruzije za nadaljnjo podporo dialogu in prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Kobakhidze upa, da bo mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom podpisan v bližnji prihodnosti. Te izjave so bile podane med srečanjem z armensko ministrico za notranje zadeve Arpine Sargsyan v Tbilisiju, kjer sta bila prisotna tudi gruzijski minister za notranje zadeve Gela Geladze in armenski veleposlanik v Gruziji.

Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Tani je opravil ločena telefonska pogovora s savdskim kronskim princem in predsednikom vlade Mohamedom bin Salmanom ter predsednikom Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Voditelji so v luči naraščajočih napetosti v regiji podrobno pregledali najnovejši razvoj dogodkov ter razpravljali o skupnih mednarodnih vprašanjih. Pogovori so bili namenjeni predvsem usklajevanju stališč glede varnostnih izzivov, ki vplivajo na stabilnost na Bližnjem vzhodu. Srečanja in komunikacija med vodilnimi predstavniki zalivskih držav odražajo prizadevanja za krepitev diplomatskih vezi in umirjanje kriznih žarišč v njihovi soseščini. Strani so poudarile pomen sodelovanja pri reševanju regionalnih konfliktov, pri čemer so se osredotočile na humanitarna vprašanja in politično stabilnost. Takšna diplomatska dejavnost je ključna za zagotavljanje energetske varnosti in preprečevanje širjenja nestabilnosti, ki bi lahko vplivala na svetovne trge.

Ministrstvo za delo in vprašanja borcev Republike Srbske je predstavilo uradno vizualno podobo in slogan za letošnje praznovanje dneva Republike Srbske, ki bo potekalo pod geslom »Živelo bo ognjišče« (Živjeće ognjište). Po navedbah ministrstva osrednje sporočilo slogana predstavlja zaobljubo o ohranitvi identitete ter izgradnji družbe miru, stabilnosti in razvoja. Vizualna podoba je bila zasnovana z namenom poudarjanja trajnosti entitete, pri čemer so oblasti izpostavile, da Republika Srbska ni začasna tvorba, temveč trajen dom srbskega naroda. Načrtovano praznovanje 9. januarja ostaja v središču političnih razprav, saj gre za datum, ki ga osrednje oblasti v Bosni in Hercegovini ter mednarodna skupnost pogosto označujejo za neustavnega. Kljub temu so v Banja Luki napovedali vrsto dogodkov, s katerimi bodo obeležili praznik, vključno s slovesno akademijo in parade, ki naj bi po mnenju organizatorjev krepile narodno enotnost in zavest o pomenu domačega ognjišča. Slogan »Živelo bo ognjišče« naj bi simboliziral odpornost in neomajnost prebivalstva v luči političnih pritiskov.

Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je sporočil, da sta Izrael in Sirija dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Dogovor je bil sklenjen po izraelskem posredovanju v spopadih med sirskimi vladnimi silami ter beduinskimi plemeni in oboroženimi skupinami iz druzijske manjšine. Predsednik Trump je podprl Izrael v boju proti iranskim jedrskim ambicijam, pri čemer so se ZDA in Izrael zavzemali za stabilnost v regiji. Pozval je vse sprtne frakcije k izgradnji nove, 'poenotene sirske identitete' v miru in blaginji s sosedi.

Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Izraelski naseljenci skrajne desnice so ponovno napadli palestinsko krščansko vas Taybeh na Zahodnem bregu. Hkrati je bila sprožena obsežna diskreditacijska kampanja proti novinarju Al Jazeere, Anasu Al-Sharifu, ki je eden redkih novinarjev, ki še vedno poroča iz Gaze, kampanjo pa naj bi vodili Izraelci.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je na srečanju obrambnih ministrov ASEAN-Plus (ADMM-Plus) izpostavil forum kot temelj miru in stabilnosti v Indo-Pacifiku ter predstavil indijsko vizijo MAHASAGAR za vključujočo varnost. Ob robu srečanja se je Singh srečal tudi s singapurskim obrambnim ministrom Chan Chun Singom, s katerim sta razpravljala o širitvi dvostranskih obrambnih vezi.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Tajska je v načelu privolila v premirje s Kambodžo in se je pripravljena vključiti v dvostranski dialog za prekinitev najhujših spopadov ob meji. Premierja obeh držav naj bi se sestala v Maleziji, kjer bodo potekala pogajanja o premirju, ki naj bi končalo obmejni konflikt, v katerem je umrlo 33 ljudi, na tisoče pa jih je bilo razseljenih.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.